»Ob prvem postopku sem se podala v nekaj čisto neznanega, druga dva postopka pa sta sledila zato, ker nisem prenesla občutka, da moje telo nečesa ne zmore, da nisem bila uspešna, mislila sem, da moram na vsak način doseči svoj cilj.«

»Zelo je stresno, ker sem res mislila, da počnem vse pravočasno. Nihče mi ni povedal, da bo trajalo tako dolgo.«

»Jana je z vsako menstrualno krvavitvijo, ki priča o odsotnosti nosečnosti, vse bolj krhka in ranljiva, krivi tudi sebe, vse bolj se ji dozdeva, da v postopku umetne oploditve nima več nadzora nad lastnim telesom, v katerem se počuti že domala tuje.«

»Ob tem škofje spominjamo, da je sama umetna oploditev zelo problematična z etičnega vidika, saj se pri teh postopkih ustvarja veliko zarodkov, od katerih velika večina ne preživi oziroma doživi rojstva.«

»Na papirju je bilo vse skupaj videti krasno, v praksi pa ne ravno tako, kot upaš.«

»Kot da bi šlo za žalovanje za svojimi otroki, ki se nikoli ne bodo rodili.«

»Umetna oploditev v tem primeru ni privilegij, ampak je pravica do svobode odločanja.«

»Pred petimi leti, po razpadu zveze, sem dobila potrebo po otroku in zdelo se mi je, da je najbolje, da to storim sama.«

»Če je bil zaradi epidemije ta rok presežen, ta pravica ne propade, ampak jo lahko koristijo, ta čas se ne šteje, in postopek normalno poteka naprej.«